Najglobje jeèe

[Mordia]

Hrup boojevanja iz zgornjega nadstropja teh jeè ni dosegal. Zato je Mordia dobro slišala praskanej krempljev na kamenju. Vedela je kje se Lucianna nahaja in vedela je, da volkodlakinja ve kje je ona. Tako je bilo še najbolje - za skrivalnice nista imeli èasa. Zaslišala je njen odriv in se vrgla po tleh. Za las se je izognila ostrim krempljem, ampak pristanek ni bil niè kaj prijeten za njeno razbolelo telo. Na dlani se ji je pojavila ognjena krogla, ki jo je takoj zaluèala v Lucianno. Še dobro, da je vsaj približno dobro ocenila kje je volkodlakinja pristala. Ponovno se je spravila na noge in segla po bodalu, ki ga je prej zataknila za pas. Krogla je sicer zadela, ampak ne dovolj, zato je bila pripravljena na nov napad.

[Lucianna]

Lucianna je zaznala, da se ji je temna Mordiina silhueta za las izmaknila in pristala je na tleh za njo. Toda še preden jo je utegnila ponovno napasti, je temo dvorane razsvetlilo nekaj podobnega ognjenu blisku, že takoj nato pa je proti njej priletela ognjena krogla. Odskočila je, a prepozno. Krogla jo je osmodila natanko isti bok, kamor ji je Mordia zasadila bodalo in tako še povečala njej bes in bolečino. Opotekla se je, a hitro ponovno nabrala moči. Vse njene mišice so bile napete kakor tetiva in pripravljena je bila na skok, ki je imel en sam namen - ubiti. Odgnala se je naprej in z gobcem prestregla švist srebrnega bodala. Zarjovela je, ko je začutila peklensko bolečino in ji je po grlu stekla lastna kri, toda njen zalet je bil tolikšen, da je Mordio kljub vsemu vrglo ob steno.

[Mordia]

Mordia je priletela ob steno dovolj moèno, da ji je udarec izbil bodalo iz rok. Nemoèno je zdrsnila po steni na tla, za seboj pa pustila sled krvi. V resnici je bila kri povsod, kjer je bila ona. Prepozno se je zavedla, da je naredila napako. Ne bi smela zapustiti dvorane - preveè je bila ranjena. Ker je babièino pomoè že dobila, ko je bila smrtno ranjena pred enim letom, je dobro vedela, da ne bo preživela še enega napada. Vseeno se ni mislila kar tako vdati. Bila je zadovoljna, da je Lucianno še malo porezala, zato je prièarala novo ognjeno kroglo. A ta je bila zgolj sled prejšne. Še preden je dosegla volkodlakinjo se je spremenila v šibek plamen in ugasnila. "Ups." je zamomljala Mordia. Zaradi hude boleèine in tolikšne izgubljene krvi je komaj še ohranjala zavest. S pogledom je preèesavala dvorano in skušala odkriti Lucianno, a zaman.

[Lucianna]

Polna ponorelega zmagoslavja je opazovala, kako so Mordii iz trenutka v trenutek vidno pohajale oslabele moči. Njena bolečina in pogled na krvave sledove, ki jih je puščala za seboj so jo opajale s tolikšno močjo, da se je lastnih ran komaj zavedala. Življenje, ki ga je tako brezmejno sovražila in ki si ga je tako globoko želela uničiti, je bilo končno njeno. Za trenutek je obstala, da bi se pred poslednjim napadom še enkrat opila s pogledom na izmučeno žrtev in v tistem trenutku je proti njej priletela Mordiina krogla. Toda še preden bi se ji lahko umaknila s poti, se je krogla razblinila nič in pustila za seboj samo temo. Če bi Lucianna mogla, bi se v tistem trenutku zasmejala, toda njen smeh bi bil morilski. Nič drugega ne bi moglo tako jasno pokazati, kako na koncu so bile Mordiine moči, kakor njena neuspela ognjena krogla. Lucianna je zadržala krik podivjanega veselja in se neslišno odgnala od tal, tako da so se njeni kremplji zarili v sam strop podzemne ječe. Od tam je opazovala, kako je Mordia ponovno zbrala moči in se pričela ozirati okoli sebe. Bilo je pretemno, da bi lahko videla do stropa, zato volkodlakinje ni mogla odkriti, Lucianna pa je s svojimi volčjimi očmi še vedno lahko dovolj dobro videla temno senco, ki se je premikala pod njo... Nenadoma so ji oči zagorele v plamenih peklenskega sovraštva, ki jo je navdalo z zverinskim besom in ji podvojilo moči. Odgnala se je od stropa in že naslednji hip začutila, kako so se Mordiino oslabljeno telo zlomilo pod njenim napadom. Še med skokom je razprla čeljusti in se ji zagrizla v vrat, da je kri brizgnila na vse strani in oškropila stene. Toda Lucianna je ni izpustila, vse dokler ni njena sovražnica povsem obmirovala in v njej ni bilo več niti kaplje življenja, ki bi ji jo podivjana zver še lahko iztrgala. Bila je mrtva... Spoznanje je prešinilo Luciannino zverinsko dušo, kakor bi jo obsijala krvaveča mesečina. Dvignila se je s trupla mrtve nasprotnice in dvignila glavo, da je njeno zmagoslavno tuljenje streslo stene in odzvenelo tja daleč, pod tisočere zvezde mesečne noči.

[Kyra]

Kyra je za nekaj trenutkov obstala, preseneèena nad tem kar je ugledala. Bila je prepozna. Še preden bi volkodlakinja lahko konèala zmagoslavni krik, je demonka zamahnila z roko in jo vrgla daleè na drugo stran dvorane. Pohitela je k èarovnici in se zagledala v njen vrat. Žile na katerih bi lahko zatila utrip so bile razmrcarjene. Ni se imela èasa ukvarjati z Lucianno, ki je bila že pripravljena na nov napad, zato jo je z vso silo zabila v steno. "Tako, nekaj èasa bo mir pred tabo." je tiho dejala sama pri sebi, saj je bila volkodlakinja nezavestna. Ampak to ne bo trajala dolgo. Ti cucki so presneto odporni. Roko je dvignila nad Mordio, da je zalebdela od tal, potem pa z njo hitro stekla stran. Odprla je skrivni prehod, ki ga je našla med raziskovanjem grašèine ter stopila naprej. Prehod je za sabo zaprla, potem pa po rovu stekla naprej, dokler nista prišli ven nedaleè od grašèine. Bila je dovolj blizu, da je slišala zmagoslavne krike vampirjev, ki oèitno še vedno niso dojeli, da je Izganjalka pobegnila, a dovolj daleè, da je ni nihèe videl. Slekla je svoj plašè in vanj ovila Mordio, da se je krvava sled za njima prekinila. Nato je dobro skrita med visokim rastlinjem poiskala pot do podzemlja in se ustavila šele v Dvorani.

[Mordia]

((hej kaj pa moj post umiranja? ))

[Lucianna]

Lucianna je začutila, kako jo je naznanska sila odtrgala od njenega plena in jo vrgla v stran, da je trdo priletela ob kamnito steno, nato pa jo je zagrnila tema in izgubila je zavest. Ni vedela, koliko časa je minilo, toda ko je ponovno prišla k sebi, je bila dvorana njene zmage prazna in od Mordiinega trupla so ostali le še krvavi sledovi. Luciannin pogled je potemnel in ponovno se je spravila na noge, čeprav s težavo. Poškodbe, ki ji jih je prizadejala Mordia so jo končno začele zdelovati, čeprav se tega v svoji obsedenosti ni zavedala niti sama. Jezno je zarenčala, nato pa sklonila glavo in sledila krvavi sledi, vse dokler ni prišla do konca dvorane. Tam se je sled nenadoma končala, kakor da bi se vdrla v zemljo, toda to zdaj tako ali tako ni bilo več pomembno. Njeni krvoločnosti je bilo zadoščeno, coprnica je poginila in tudi rane, iz katerih je krvavela, ji niso prizanašale. Poslednjič je s počrnelim pogledom ošinila bleščeče kaplje Mordiine krvi, nato pa se je obrnila in se pognala navzgor po stopnicah, nazaj v grajske ječe.

[Nicheq]

Nicheqa je tekla in tekla in prispela v največjo ječo. Upala je nato, da se bo tu lahko oddahnila od vseh teh pretepov, smrti in krvi. Končno je prispela. Vendar takoj, ko je prispela, jo je oblilo razočaranje. Tudi tukaj so imeli poškodovance; tudi tukaj so se bojevali. V upanju nato, da bodo njo le pustili pri miru, je padla na kolena, si z rokami prekrila obraz in pričela jokati. Vendar ni ji šlo vse po načrtih, saj ji je roko nekaj hudo poškodovalo,... [kdo je to biu? nei se jau xP iščemo =)] Vstala je in se zavedala, da nikogar več ni. Vse to dogajanje je, preprosto; prespala! Ni vedela kako, ampak zdaj je vedela le to, da je sama...

[wowposter]

Hi,Do you need advertising displays, digital signages, mp4 advertising players, digital sign and advertisement displays? Please go Here:www.amberdigital.com.hk(Amberdigital).we have explored and developed the international market with professionalism. We have built a widespread marketing network, and set up a capable management team dedicated to provide beyond-expectation services to our customers.
amberdigital Contact Us
website:www.amberdigital.com.hk
alibaba:amberdigital.en.alibaba.com[egefcebeijgjff]