Post by Nicheq on Jul 11, 2007 17:37:41 GMT 2
Ta večer je pokopališče samevalo. Ni se videlo žive duše. Slišalo se je sovo, ki je bivala zravn v gozdičku, na nekaterem od dreves. Mesejavascript:add("","")
Teletype9;ina je svetila naravnost na neki nagrobnik, na katerem je pisalo: "Georg McHeLL" pod njem pa "10.12.1???". Letnica je bila nečitljiva. Naenkrat se je v gozdu nekaj primaknilo. Neki majhni stvor -in šel je naravnost proti tistemu nagrobniku na katerega je svetila mesečina. Bil je le zajec. Vendar tokrat se je spet zaslišalo šelestenje listja. Sedaj se je iza grma prikazala vitka postava, ogrnjena v črno ogrinjalo. V roki je držala knjigo. Ustavila se je pred grobom in padla na kolena. "Oh... oče!" se je zaslišalo. "Prosim, odpusti moji prababici! Ni vedela kaj počne! Prosim!". Potem pa se je zaslišalo iz groba. "Hči moja... ne bo šlo. Tukaj bom počival le jaz. In ti. Ko boš umrla. In nihče drug!" Postavi v črnem ogrinjalu so se ulile solze. Zbežala je na plažo. Peščeno plažo.
Teletype9;ina je svetila naravnost na neki nagrobnik, na katerem je pisalo: "Georg McHeLL" pod njem pa "10.12.1???". Letnica je bila nečitljiva. Naenkrat se je v gozdu nekaj primaknilo. Neki majhni stvor -in šel je naravnost proti tistemu nagrobniku na katerega je svetila mesečina. Bil je le zajec. Vendar tokrat se je spet zaslišalo šelestenje listja. Sedaj se je iza grma prikazala vitka postava, ogrnjena v črno ogrinjalo. V roki je držala knjigo. Ustavila se je pred grobom in padla na kolena. "Oh... oče!" se je zaslišalo. "Prosim, odpusti moji prababici! Ni vedela kaj počne! Prosim!". Potem pa se je zaslišalo iz groba. "Hči moja... ne bo šlo. Tukaj bom počival le jaz. In ti. Ko boš umrla. In nihče drug!" Postavi v črnem ogrinjalu so se ulile solze. Zbežala je na plažo. Peščeno plažo.
