Jeèe

[Avis]

Avis se je podil prek nocnega neba s hitrostjo vetra in nezavestno Lano je imel prizeto k sebi z nadclovesko mocjo. Zagnal se je v enega od najvecjih oken, kar jih je premogla grascina in pod njegovo silo se je razletelo na vse strani. Pristal je mehko, kakor macek in svoja netopirska krila potegnil k sebi. Nepozoren opazovalec bi jih zdaj lahko zamenjal za usnjen plasc. Izganjalko je nic kaj nezno prestavil iz ene roke v drugo in se spustil navzdol v jece. Ko je vstopil, so vsi potihnili in se razmaknili. Nezavestno izganjalko je odlozil na kamniti sarkofag, ki je pocival na sredi jece in tlesknil s prsti. Njeno telo so nemudoma ovile mocne verige. Potem se je ozrl po zbranih temnostrancih. "Pijandure," se je zasmejal. "Vam mama ni povedala, da ne smete piti na prazen zelodec? No, nic hudega... prinesel sem vam malico." Z neke mize je pobral vrc ledene vode in ga zlil Lani na glavo, da bi jo spravil k zavesti.

[Kya]

Kya je vsa zdolgoèasena že hotela odgovoriti mladi 'pijanki', ko je vstopila Avis. Na kamnit sarkofag je niè kaj nežno položil izganjalko. Kaj kmalu za tem so je ooli njenih okonèin zvile verige. Kyra je imela prav. Res se jim je obetala poslastica.
Svoj kozarec je pustila kar na pultu in se prerinila bližje sarkofagu. Lani so se na rokah še poznale sledi, saj jo je zgleda Avis zelo moèno držal. Kyi je na ustnicah zaigral ubijalski nasmešek zadovoljstva. Nekoè je že brala o tem obredu. Èe bi se jim posreèilo ubiti Izganjalko, bi postali nepremagljivi.
Kyin nasmešek je postal še širši ob misli na to. v mislih si je poèasi obnavljala besedilo knjige. Še posebaj del, ki je opisoval Žrtvovanje.

[Nicheq]

Nicheqa je končno dočakala, saj se je dekle začelo obračati, vendar v tistem trenutnku je v ječo planila temna postava. Bil je Avis. V rokah je nekaj držal. Nicheqa se je pribila bližje da bi videla kaj bi to bilo. Bila je Izganjalka. Končno... je pomislila. Spet se ji je začelo vrteti. Brez občutka se je pribijala naprej do sarkografa, in takrat so se okoli izganjalke ovile močne verige. Vedela je, da se bo to zgodilo, vendar svoje vedeževalske moči ni hotela razkriti nikomur, hotela je, da vsi vejo, da ni jasnovidka, ampak le navadno dekle. Nicheqa se je še naprej prebijala skozi množico, dokler ni padla in s tem zmedla vse zbrane temnostrance. Spet je bila v središču pozornosti. Upajoč, da je Avis ne bo kaznoval.

[Kya]

Kya, ki je stala slab meter stran od sarkofaga je zavila z oèmi. 'Nekdo njno potrebuje pozornost...' si je mislila. Dekletu je vseeno pomagala vstati. ''Sedaj veš, kako je èe nisi vajen alkohola vendar hèeš nekaj biti. Jutri boš imela nezavidljivega maèka.'' Kyine besede nislo bile ravno soèutne, saj je tudi samdobila podobno lekcijo, ko se je prviè napila.
Svojo pozornost je spet usmerila na Lano, ki se še vedno ni prebudila iz nezavesti. 'Skoraj ((!)) se mi smili ' je pomislila in na Kyinem obrazu je spet zaigral satanski nasmešek.
Naenkrat se je zavedla, da ne vidi Kaie. Ozrla se je naokrog, vendar je ni ugledala. ''Le kam se je izgubila?'' si je tiho zamrmrala in se še vedno ouirala.
s kotièkom oèesa je bila pozorna na Avisa, èe bi nakazal, da bi morali kaj stoiti ali kaj podobnega. Še vedno se je ozirala naokoli, èe bi videla Kaio, vendar ji je pot prekrižal nekdo drug.


(( Èe je kdo za, dobrodošel. Btw, še vedno išèem èrnolasca..xD))

[Lana]

Voda, ki jo je začutila na glavi, jo je spravila k zavesti. Zakašljala je in sunkovito dvignila glavo, ob čemer je naravno želela dvigniti tudi trup; zdelo se ji je, kot da bi jo neznana sila spet pritiskala h kamnu, na katerem je ležala, a kmalu je opazila, da temu ni tako. Okrog njenega telesa so bile tesno ovite verige. V trenutku se je hotela otresti pasti, v kateri je pristala, a brez uspeha; bolj, kot se je premikala, bolj je železo rezalo v njeno telo. Hotela je kričati, tuliti, škripati z zobmi, a za kaj takega ni imela niti dovolj moči, kaj šele volje. Vse, kar se je pretakalo skozi njene možgane, je bilo: Ubil te bo... Zdaj si končala. Ubil te bo. Grabila jo je panika, a pravzaprav ni dajala takega izgleda - bila je zgolj deklcia, katere čevelj se je prilepil na čigumo, katere se hoče otresti. Pogled je zasukala po prostoru - v trenutku je opazila znan obraz, tisti nori, slepi pogled. Stresla je z glavo - ki je bila edini del telesa, ki ga je lahko premikala - da so njeni mokri lasje kar poskočili. Njen pogled je sekal skozi Avisa, vedela je, da sliši njene misli... 'Rešili me bodo.'

[Kyra]

Ko je Avis priletel v dvorano, se je Kyri obraz razjasnil in na njem je zasijal nasmeh. Nosil je Izganjalko. Tudi sama je stopila proti sarkofagu in za razliko od ostalih se ji ni bilo treba niè prerivati - temnostranci so se že navadili, da se ji umaknejo. Spotoma je naletela na dekle, ki je bilo èisto preveè pijano in za namenèek še padalo po tleh. Prijela jo je za lase, da je obmirovala, najraje pa bi jo zabrisala v jeèe med ostale žrtve namenjene veèerji. "Spij tole," ji je podala steklenièko z nežno rdeèo tekoèino, "in da se nikoli veè ne napiješ ob tako pomembnih priložnostih. Kje pa misliš, da si?!" ji je zasikala na uho, potem pa spustila njene lase in stopila naprej.
"Dobrodošla Lana. Upam, da ti nismo pokvarili veèernih naèrtov." se je sarkastièno nasmehnila. Odšla je do manjšega oltarja in prinesla še en srebrn vrè z vodo in nekaj primesmi. "Gotovo se redno tuširaš, ampak pred žrtvovanjem te paè moramo oèistiti." Zbrani so se zasmejali kot bi navrgla kakšno sila smešno opazko in Kyra se je odloèila, da na zabavah pred žrtvovanji ne bo nikoli veè dovolila alkohola. Vrè je podala Avisu, potem pa odstopila za nekaj korakov.

[Kya]

Kyi je ušel zadovoljen nasmešek, ko je Kyra povedala dekletu kar ji gre. Sama ni hotela vzbujati pretirane pozornosti, zato jo je pustila pri miru.
Videla je, kako Lana obraèa glavo v vse strani in opazuje prisotne. v njej se je prižgal plamen mašèevanja.

(kratko-->ni èasa)

[Lana]

Upam, da jih jaz ne bom tebi, lepotička, je pomislila Lana, ko se je Kyra tako zadovoljno naslanjala nad njenim zvezanim stanjem. Če bi bila odvezana, je bila Lana prepričana, da bi jo raztrgala. V nekaj trenutkih. S pogledom je ošinila vrč, ki ga je Kyra podala Avisu. Ni bilo dovolj, da me je malo prej polil z vodo? je nejevoljno pomislila. Ampak, seveda, princeska najbrž ni imela časa, da bi opazila... Najbrž si je česala lase. Bila je besna. Kdo za vraga pa je ta demonka mislila, da je, da se je tako naslanjala nad njenim položajem? Psica. Njen pogled je prepotoval k Avisu. Zdaj tako ali tako ni imela ravno veliko možnosti več. Če se njeni prijatelji ne bi pojavili v naslednjih nekaj minutah... Pravzaprav, kaj, če se sploh ne bodo pojavili? Za trenutek jo je postalo strah, a ta strah je odgnala. Vedela je, da bodo prišli. Ker je ona verjela vanje in oni v njo. In, navsezadnje, ker so bili prijatelji. Pogled je zapičila naravnost v Avisove slepe oči, nato pa dejala, da se je slišalo preko cele dvorane: "Mislim, da mu bo moral nekdo pomagati. Tako slep je, da ne vidi centimetra pred seboj." Pojma ni imela, zakaj je to govorila - najbrž iz čiste jeze. Nekaj je morala - če se ni mogla premikati, je napadla besedno, četudi je vedela, da pri Avisu besede ne zaležejo. Kaj pa pri njegovih podrejenih?

[Avis]

Avis je sprejel vrc in ga potezkal v rokah. Bil je poln in pripravljena tekocina v njem je rahlo vzvalovila. Vrc je odlozil na kamniti oder, potem pa s prsti zdrsel do Izganjalkine srajce. "Pravzaprav se kar dobro znajdem. Nekaj podobnega sva nekoc ze pocela," je rekel s strupeno neznostjo, potem pa zgrabil njeno majico in jo dobesedno strgal z nje. Ob tem so temnostranci zarjuli od uzitka. Nekateri so hoteli stopiti blizje, toda polje energije, ki se je nabralo okoli Avisa, je bilo premocno. Nihce se jima ni mogel priblizati, razen Kyre, ki je ze stala dovolj blizu. Ko je koncal, je spet vzel v roke vrc in ga dvignil v zrak, da so ga vsi dobro videli, potem pa spregovoril v jeziku teme.

"Naj bo zrtev, ki jo na to, z luno obsijano, noc zrtvujemo Tebi, o Dracula, cista kakor solze," je sepetal in nagnil srebrni vrc, da je voda kakor megla spolzela navzdol in ovila Lanino telo, "ki jih bo pretocila v Tvojo slavo."

Avis je lahko cutil, kako se je voda iz vrca pomesala s sledmi solz na Laninem obrazu. Ni bil preprican, ali so bile to solze groze, sovraztva ali ljubezni - in ni mu bilo mar. Bila mu je prepuscena na milost in nemilost. Voda se je zacela pocasi vpijati v njeno telo in odlozil je srebrni vrc. Urok je zacel delovati. Kyra je dobro pripravila vse potrebno. Lanina koza se je zacela motno lesketati, kakor da bi bila prekrita z mesecino. Bila je ociscena in njena dusa je lahko prosto pronicala skozi tanko kozo in vabila k sebi lacne poglede temnostrancev. Celo on je v svojih mislih lahko videl, kako je zarela se mocneje kakor luna.

[Kya]

Obred se je zaèel in Avis si je pridobil popolno pozornost temnostrancev. Kya je tiho gledala in poslušala. Polje energije, na katerem je zrak kar cvrèal se je vedno bolj zgošèevalo in kmalu se nsarkofagu ni nihèe, razen kyre in Avisa, približal veè kot 2m. Nibilo mogoèe.

[Nicheq]

Nicheqa je začutila, da jo nekdo cuka za lase. Neko dekle jo je ogovorilo, in ji dalo nekaj piti, vendar se zato ni preveč zmenila, saj je v očeh dekleta, v katerega se je zaletela, videla, kako se ji smeji. In ker zna brati misli je vedela, da je bila ZELO vesela, ker ji je tista šavra povedala svoje. Prekinil jo je glas: "Naj bo žrtev, ki jo na to, z luno obsijano, noc zrtvujemo Tebi, o Dracula, čista kakor solze, ki jih bo pretočila v Tvojo slavo." Nicheqa se je takrat streznila. Končno, je pomislila, in se pridružila drugim, ki so se smejali in upali, da bodo kmalu dobili prigrizek. Tudi sama se je veselila tega, saj že dobra dva dneva ni ničesar jedla.

[Mordia]

Mordia je na zabavo prispela med zadnjimi. Tudi sedaj je stala èisto v ozadju. Vseeno je imela dober razgled na dogajanje, saj se je trojica nahajala na dvignjenem delu jeèe. Ko je Avis strgal Lanino srajco in je množica zarjula je prezirljivo prhnila skozi nos. Kakšne kulture od temnostrancev ni bilo prièakovati, sploh pa ker je bil velik del prisotnih moškega spola. Oèitno je tega že vajen. jo je prešinilo, saj še ni pozabila besed izreèenih v Bronzu. Vseeno pa je Lani privošèila smrt. Naj bo hitra ali pa muèna, prav vseeno ji je bilo. Za vampirje in njihovo novo moè ji je bilo malo mar, samo naj že nekdo prereže ta smešno kratek vrat. Neopažena je stala v zavetju sence in èakala... Èakala, da se pocedi kri. Obenem pa vsake toliko èasa ošinila okna, saj je vedela, da svetlostranci ne bodo mirno èakali na vesti o njihovi Izgnjalki.

[Avis]

Avis se je zasukal okoli. Zaznal je namrec neko drugo prisotnost, zamudnico, s katero je imel se nacrte. "Mordia," se je nasmehnil in iztegnil roko proti njej. Carovnico je njegova moc kar sama potegnila k njemu in njena roka se je prilegla v njegovo, kakor da bi bila ustvarjena zanj. Zavrtel jo je okoli in jo objel, hkrati pa je izza pasu potegnil srebrno bodalo, ki ga je imenoval Smrt. Skupaj z Mordio se je premaknil naprej, proti Lani in Mordii bodalo nezno potisnil v dlan. Zdaj je stal za njo in jo objemal, demoni, vampirji in carovniki pa so cakali, kaj se bo zgodilo. "Si razmislila o tem, o cemer sva govorila? Bos postala moja kraljica?" je zasepetal v njeno uho. Njeno roko je nezno nastavil tako, da se je bodalo lesketalo natancno nad Laninim srcem.

[Mordia]

Ko se je Avis zasukal proti njej, je to storila še cela dvorana. Mordio je zajel val nelagodja, saj je bila kar naenkrat v središèu pozornosti. Tega nikoli ni marala, sploh pa ne ker je bila še nova v podzemlju in nihèe od prisotnih ni menil, da si zasluži tako èast. "Sem razmišljala o tem, ampak ne zdi se mi primeren kraj, da bi govorila o tem, niti èas." je odgovor zašepetala tako tiho, da jo je slišal samo Avis. Odloèno se je izogibala Kyrinemu pogledu, saj jo je demonka tako pozorno opazovala kot bi nekaj vedela.
"Ti si videla pa že boljše èase, kaj? Kmalu bo konec in tako bo bolje za vse." je mirno ogovorila Lano. "Zadnjiè v Bronzu si uprizorila lepo predstavo in svetlostranci se še nikoli niso poèutili tako izdane kot takrat." je zmajala z glavo. Nekoliko je odmaknila roko in Lani s konico ostrega bodala vrezala dve znamenji, toèno pod kljuènici. Takoj se je pocedila kri in vampirji so se nenavadno vznemirili. Kot bi jih nekaj nove moèi že doseglo. "Glej glej, pa res deluje."

[Lucianna]

Lucianna je za hip postala pred mogočnim oknom, katerega steklo je bilo razbito na tisoč koscev. Imenitno. Nekdo je glasno in boleče delo že opravil zanjo. Svojih izostrenih volčjih čutov ji sploh ni bilo treba uporabiti, saj ja bil hrup, ki je prihajal iz ječ dovolj velik, da bi vsakemu razkril, kje temnostranci praznujejo svoj odurni praznik. Lucianna se je neslišno približala okenskemu okvirju in pogledala navzdol. Vsak trenutek... Oblaki so se preparali in skoznje je kakor srebrno rezilo posvetil žarek lune ter osvetlil dogajanje pod Lucianno. In takrat jo je zagledala. Stala je sredi dvorane in v njeni roki se je lesketal nož, na keterega rezilu se je bleščala kri. Lanina kri... Lucianna je začutila, kako je vzplamenela v silnem sovraštvu, ki jo je podkrepljeno z mesečino spremenilo v okrutno zver. Skočila je skozi okno, naravnost proti Mordii. Začutila je, kako se se med padcem njeni kremplji zarili globoko v čarovničin vrat, nato pa sta se obe skotalili po tleh. Lucianna je zmagoslavno zatulila in svoje čekane zarila globoko v njeno meso. Začutila je, kako se ji po žrelu pocedila sveža kri in kako ji je pri tem po vsem telesu nenadoma zaplala neznaska moč. Kajti kri, ki jo je okusila je bila kri tiste, ki jo je sovražila bolj kot kar koli drugega na tem svetu...