Sedeži svetlostrancev

[Anya]

"Tvoj prijatelj?" je s komaj zaznavnim nasmeškom Anya vprašala Lano, ko je poslušala njene informacije. "Prijatelj za seks?" je vprašala, saj jo je nadvse zanimalo, kako se je Lana dokopala do podatkov o vladarju Podzemlja. Ali ga je prebutala - v kar je Anya dvomila -, ali pa sta spala skupaj. Anya je pogledala po prisotnih in ko je ujela nekatere očitajoče poglede, je skomignila in z višjim tonom užaljeno vprašala: "Kaj?" Prisluhnila je Laninim nadaljnim informacijam, nato pa skomignila. "Pomoje že obvlada magijo, drugače ga ne bi kar tako določili za svojega voditelja. Mislim, uh, ti v Podzemlju so res neizprosni. Ponavadi ti dajo teste, v katerih moraš na res zanimive načine pobiti čimveč ljudi naenkrat..." Ko je govorila, se je smehljala, nenadoma pa se čisto zresnila in utihnila. "Saj ne, da bi kdaj dejansko probala kaj takega." se je hitro skušala izmazati in se prijetno nasmehnila vsem okrog sebe.

[Giles]

Giles se je zgrozeno zazrl v Anyo. "Izganjalke ne spijo z vodji podzemlja!" je rekel sokirano in si popravil ocala, ki so mu od razburjenja zdrsela navzdol. "Res pa je, da je vodja podzemlja ponavadi mocan tudi na podrocju magije. Saj ne bi bilo mogoce... ceprav... slisal sem govorice, da... ne, ne," se je ponovno ustavil. Zaskrbljeno se je obrnil k Lani. "Ali morda ves, kaj je po rasi? Je demon, je clovek, vampir? To njegovo ime me skrbi. Saj ni veliko verjetnosti, da gre prav za tisto bitje. Mislim, to je mit. Bog je dal izgnati enega svojih angelov, ker ga je obsedel demon. Angel se je demona sicer otresel, ampak vrniti se ni mogel, ker je bila njegova dusa vpeta v clovesko telo. Ce bi storil samomor, bi sel v pekel, tako da mora pocakati, da ga nekdo premaga ali pa da dejansko umre naravne smrti, kar je menda nemogoce, ker so angelske duse, ceprav padle, drugacne od cloveskih..." ce bi bila ta zgodba resnicna bi ga sele skrbelo. Je sploh mogoce, da obstajajo padli angeli? Oziral se je med obrazi in na koncu mu je pogled obstal na Lucianninem vratu. "Oh moj bog, kje si dobila tole rano?"

[Mordia]

Mordia je opazila, da se natakar ne zmeni za Gilesovo vneto mahanje, zato je zažvižgala na prste in ujela njegovo pozornost. Sama je naroèila oranžado. "Maeglann oziroma Avis nikakor ni neko šibko bitje. Med zadnjo misijo me je skoraj ubil in èe je sedaj še moènejši, kar verjetno je, bomo imeli precej dela." je pripomnila. Dvakrat se je borila z njim in na pokopališèu bi umrla, èe je ne bi rešila njena babica. Zaèudeno je pogledala Anyo in ni se mogla odloèiti ali je samo raztresena ali res ni ravno biser. Skomignila je z rameni ter se posvetila pijaèi. Malo jo je razoèaralo, da Thomasa ni med zbranimi, ampak gotovo je imel pomembnejše opravke. Rana na Lucianninem vrat? se je z zanimanjem obrnila, ampak razoèarano ugotovila, da sploh ni globoka. Še vedno ni marala voklodlakinje in je nikoli ne bo.

[Lana]

Lana je ošinila Anyo, a na njeno vprašanje ni odgovorila. Seveda ni spala z njim, toda... Bi lahko prišlo tako daleč? Bi lahko sebe pustila tako daleč? Ne, seveda ne. Ti si močna. Sicer pa ti je za to pomilovanja vredno bitje popolnoma vseeno. se je prepričevala. Prisluhnila je Gilesovemu jecljanju in dejala: "Giles - izpljuni." Ta je pričel z nenavadnim mitom o padlih angelih. Kaj za...? Saj menda Avis ni bil eden izmed njih. Ne, seveda ni bil. Sicer pa: angel, demon, vampir, volkodlak - vseeno ji je bilo. Nekoč se bosta spopadla. In nekoč bo obležal mrtev. Ošinila je Mordio. Ni vedela, zakaj jo je na njej še vedno nekaj odbijalo. Mogoče je bilo krivo to, zaradi česar sta že tolikokrat s Thomasom navrgla prepir. Ona je spremenila njenega najboljšega prijatelja, zaradi nje je postal drugačen, celo šibak. In tega - tega ni mogla pozabiti. "Giles..." je Lana poklicala Opazovalca. "Ker ne vemo, s čem imamo opravka, te bom prosila za uslugo. Vem, da nisem Buffy..." je dejala, gledala pa ga je pogumno, z vsem upanjem. "Ampak vseeno potrebujem Opazovalca. Moral mi boš pomagati, da postanem boljša. Da lahko tega prasca sesujem. Dovolj imam tega, da je temna stran vedno v prevladi. Komaj ubijem Leona, že imajo novega voditelja...." Malo je utihnila in na njenem obrazu se je pojavil nasmešek. "Mi boš lahko pomagal - pri treningu?"

[Giles]

Giles je snel ocala. Za trenutek je ostal brez besed, potem pa je pocasi prikimal. "Da. Prav," je koncno rekel in prikimal. "Poiskal bom vse podatke, kar jih lahko dobim! Trenirala bova v Magic Boxu." Pogledal jo je prek ocal, ki so ze spet pocivala na njegovem nosu. "Morda nisi Buffy," ji je rekel, "si pa Lana. In dokler bos s srcem pri stvari, lahko premagamo vsakega temnostranca!" Ozrl se je k Anyi, cakajo, ce bo morda navrgla svoj obicajni Razen zajckov.

[Anya]

"Oprosti, no, samo vprašala sem." je Anya užaljeno odgovorila šokiranemu Gilesu, ki je skoraj ponovno izgubil očala. "Sicer pa si samo poglej Buffy. Angel, Spike..." Nasmehnila se je in pogledala Lano. "Mogoče pa vam je usojeno, da imate kdaj pa kdaj romanco s kakšnim temnostrancem. Si jo ti že imela?" je vprašala, ne da bi se menila za očitajoče poglede drugih. Prisluhnila je Laninemu in Gilesovemu pogovoru, ki se je gibal okrog treniranja in... biznisa pač. Giles je svoj govor končal z zanj skoraj netipičnim optimizmom, Anya pa je sarkastično pripomnila: "Daj no, Rupert. Menda ja ne verjameš, da lahko res premagamo vsakega temnostranca? Jaz imam svoj načrt že narejen." je dejala nasmejano. "Dokler ste še živi, sem na vaši strani, ko pa vas vse pobijejo, grem na temno stran." Veselo se je nasmehnila vsem prisotnim, nato pa opazila, da morda njen načrt ni vsem ravno všeč. Zavzdihnila je in se naslonila na naslonjalo svojega sedeža.

[Lucianna]

Dice. Lucianni ni bili treba niti pogledati v njeno smer, da bi vedela, kdaj je prišla. Trmasto je strmela v bend, ki je igral na odru in se trudila, da bi se v mislih zbrala samo na pogovor, ki je potekal okoli mize. In vendar je vse bolj jasno čutila, kako v njenem srcu kar plamti od smrtonosnega sovraštva, ki ga ni mogla zatreti. Na srečo je ravno takrat opazila, da so se Gilesove oči ustvile na njenem vratu in z roko si je nehote sunkovito segla k vrezanemu križu.
"Ta rana... mogoče se sliši čudno, ampak dobila sem jo ravno od njega. Od Avisa..." Za hip je pomislila, da bi si pred oči natančno priklicala dogodek izpred enega leta, nato pa nadaljevala. "Takrat je bil že slep in... zdelo se mi je, kakor da se sprva ni povesm zavedal, kakšne oblike je bila rana, ki mi jo naredil. Ko pa je končno ugotovil, je bil videti čisto osupel, še več, zgrožen... A to še ni vse. Tudi sama sem ga med bojem ranila. V zapesje. Pri tem sem opazila, da na njem nosi nekakšno znamenje in kasneje mi ga je tudi sam pokazal. Bilo je... podobno križu, samo da sta njegov križ namesto ene prečne črte rezali dve."

[Giles]

Giles je pri natakarju narocil kozarec vode in ko mu ga je koncno prinesel, mu je godrnjaje placal. Kozarec je priblizal ustnicam in naredil pozirek medtem, ko je Lucianna pripovedovala. Zaletelo se mu je in pozirek vode je prav neelegantno izpljunil na svoje hlace. "Uh, um, oprostite," je zasoplo dejal in iz zepa izbezal robec, s katerim si je obrisal obraz. "Kaj si rekla? Da je bil zgrozen? Se morda sploh ne zaveda kaj pocne? Morda je novi vodja podzemlja - razcepljena osebnost?" Poslusal jo je do konca in zadrzal dih. "Dve precni crti..." je zasepetal. "To je znak padlega kriza, kriza, ki je razcepljen na dva dela, na duso in telo. Lana, voditelj podzemlja je padli angel!"

[Lana]

Ko je Anya ponovno spregovorila, je Lana zavila z očmi in vso pozornost preusmerila na Lucianno, ki je govorila o njenem spopadu z Avisom. Prekleti prasec. Samo dotakne se še kdaj katerega izmed mojih prijateljev, in prekleto mu bo žal. je v njej govoril razbesneli glas. Gilesova reakcija na to, kar je Lucianna povedala, jo je presenetila, a ne prestrašila. Ni ravno vedela, kaj pomeni dejstvo, da je Avis padli angel, a trenutno je v njej gorelo samo eno. Poškodovati ga, ga razrezati na koščke, na koncu še ubiti. "Kaj torej to pomeni, da je razcepljen na dušo in telo? Je to... bolj nevarno?" je vprašala, a to je res ni skrbelo. "In, navsezadnje - kako se ubije angele?" je vprašala, kot bi bila to vsakdanja tema pogovora.

[Giles]

"Dusa in telo sta nerazdruzljivo povezana," je razlozil Giles. "Angeli so ponavadi narejeni samo iz duse, lahko pa se materializirajo, tudi v podobo ljudi. Ker je zaznamovan s tem znamenjem, je priklenjen na clovesko obliko. Umre lahko prav tako kot vsak normalen clovek. Toda ne sme storiti samomora. Boriti se mora dokler je tega zmozen, hkrati pa ne sme ubijati. Ampak Lana, ce je padli angel... potem je njegova magija in moc nad vsem, s cimer smo se do zdaj spoprijeli. Si res pripravljena na to?" Stisnil je ustnice. Nalasc ubiti nekaj tako svetega kot je angel, pa naj bo se tolikokrat padel, je smrtni greh. Res pa je, da je bilo treba resiti, kar se je resiti dalo. Lana je naredila ze veliko dobrega, ceprav ni bila se dolgo izganjalka in upal je, da bo to dovolj, da si z umorom angela ne bo prevec skodila.

[Lana]

"Kot vsak normalen človek? In ne sme ubijati?" je Lana povzdignila obrvi, po nekaj trenutkih pa se je nasmehnila. "Mislim, da lahko to postane prav zabavno..." je zamrmrala sama pri sebi, da je najverjetneje nihče izmed prisotnih ni slišal. Ob njegovem zaskrbljenem obrazu, ki ga je naredil takoj po zadnjem vprašanju, so Lano obdali dvomi. "Zakaj ne bi bila pripravljena narediti tega?" je vprašala, nekaj časa gledala Gilesa, nato pa pogled povesila. Je bilo kaj takega, kar ji je Giles pozabil omeniti? Sama je bila namreč pripravljena in vedela je, da se tokrat ne bo zadrževala. Zaradi tega človeka je šla njena morala vsakič strmo navzdol in imela je dovolj, morala - ne, hotela - je ukrepati. "Če ga lahko ubijem, ga bom. Navsezadnje sem zato tukaj in svojemu poslanstvu se ne bom izogibala. Nikakor." je dejala in povzdignila pogled. "Hočem to."

[Giles]

Giles je raztreseno prikimal. "Potem ti bom pri tem pomagal," je rekel trdno. "Vsi ti bomo pomagli." Vstal je in se postavil ob njo. Z ocetovsko pozornostjo ji je polozil roko na ramo in se zazrl v prisotne, v vsakega posebej. Na Anyi mu je pogled malo dlje obstal, saj je nekoliko dvomil v to, da bo ponovno tvegala zivljenje za nekaj, od cesar nima koristi. Po tistem, ko je izgubila Xandra, je postala se bolj materialisticna kot prej. Vseeno je med zbranimi opazil odobravujoce poglede.

[Anya]

"Oprosti," se je zasmejala Anya. "Ampak ne govori v imenu vseh. Mislim, jaz se že nimam namena boriti, če od tega ne dobim ničesar..." je dejala in pogledala naokrog, iskajoč odobravanje, ki ga seveda ni dobila od nikogar. "Mislim... Ah, prekleto." je zavzdihnila in zamahnila z roko. "Najbrž bi lahko pomagala..." je rekla, da je ne bi vsi ti novinci svetle strani zasovražili, še preden bi jo dodobra spoznali. "Najverjetneje bi se lahko malo znašla v Podzemlju, povprašala koga o čem. Mislim, nisem še do konca dobra, zato je najbrž tako, da bom brez problema prišla tja." je skomignila, saj ji je bilo popolnoma vseeno, če ždi v Magic Boxu ali se potika po Podzemlju. "Ampak če se me ta ptič loti, ste vsi mrtvi. Dosmrtno mrtvi." je mirno dejala in se vrgla nazaj na naslonjalo stola.

[Lucianna]

Ob Anyinih zadnjih besedah ji je nehote ušel tih smeh, a se je že naslednji hip ugriznila v ustnico in ga s silo zatrla. Imela je občutek, da njihova nova zaveznica ne bi najbolje razumela, kaj se ji je zdelo tako smešno. Toda Lucianna si ni mogla pomagati. Vse, kar je njene misli v tem trenutku vsaj za silo odvrnilo od Dice, ji je prišlo krvavo prav.
Odobravajoče je pokimala Gilesovim besedam, potem pa se je zamislila. Da bi Anya šla in zanje vohunila v Podzemlju? Ni zvenelo tako slabo, a hkrati je bilo seveda silno tvegano. Je pa res, da Anye in njenih moči še ni poznala dovolj dobro in zato o tem tudi ni mogla zares soditi... Vprašujoče se je zazrla k Lani.

[Mordia]

"Pa kaj. Naj ti zdaj ploskamo?" je Mordia zamrmrala sama pri sebi, kar je spretno prikrila s kozarcem. Nihèe je ni slišal, pa tudi èe bi jo, ne bi vedel, da komentira Luciannino hvalisanje. Ko sta bila še na nasprotnih straneh, je sama Avisa poškodovala veliko bolj pa ni prièakovala nobenega slavospeva. "Najbolje, èe jih udarimo, ko tega ne bodo prièakovali. Glede na to, da imajo novega vodjo, gotovo še niso zoorganizirani. Anya ima verjetno prav in vodja ne postane kar vsak. Èe imamo vsaj kanèek sreèe, je bilo kandidatov veè in so se ti sprli med seboj, zaradi èesar se je podzemlje razdelilo na skupine." je nenadoma preglasila brezciljno razpravljanje ostalih. "Ampak kot sem rekla, to bi bila že sreèa, ki pa bi si jo pomojem èisto zaslužili." je mirno dodala in spet spila požirek oranžade. Lucianno je mimogrede ošinila s svojim ne glej me, èe veš kaj je dobro zate pogledom, potem pa se topo zagledala predse.