Pot med grobovi

[Lana]

Daljšo, neurejeno pot, ki se vije po celotnem pokopališču, ovijajo visoka drevesa, postavljena ob vsaki strani. Stari nagrobniki, katerih konci se že rahlo krušijo, zlasti ponoči dajejo strahzbujajoč videz. 'Glavna pot', kakor to pot imenujejo bitja teme, je bolj ali manj nenevarna, saj je možnost, da se vam vdrejo tla pod nogami, zelo mala. Pot ni ravno popularno zbirališče vampirjev, saj se tukaj pogosto zadržujejo pristaši dobre strani.

[Hope]

Samo vejice na tleh so s svojim pokanjem izdale visoko postavo, ki se je sprehajala po pokopališèu. Hope se je po dolgem èasu vrnila v Sunnydale in prvo se je odpravila sem - na njej tako ljubi kraj. Tiho je obujala spomine in ko je zagledala zid ob pokopališèu se je naslonila nanj. Bila je polna luna, zaprla je oèi in nežna veèerna sapica ji je pobožala obraz. "Konèno doma..." si je zamrmrala ter se nasmehnila. Odstranila si je lasi iz obraza ter si popravila kapuco od puloverja, da jo je še bolj zakrila. Ozrla se je po potki, èe bi sluèajno sreèala koga, ki bi ga zamikal takšen sprehod kot je njo, a kljub èudni slutnji ni zagledala nobenega.

[Avis]

Avis je s tihimi koraki stopal po stari poti. Vsake toliko je prisluhnil zvokom gozda in grobov. V njihovih odmevih je videl svet okoli sebe. Sicer je imel cez oci poveznjena soncna ocala, ceprav je vedel, da je bila noc. Bela srajca, ki jo je nosil pod usnjeno jakno se je predrzno blescala v temi okoli njega in opozarjala nanj. Zrak je bil cist in poln vonja po pomladi. Globoko je vdihnil in se naslonil na zid ob pokopaliscu. Z zadrgo je ob tem zadel ob kovinski drog svetilke, ki je stala ob njem in jasen blisk podob mu je sinil skozi mozgane. Nekdo je stal za ovinkom. Avis se je odlepil od zidu in napravil par korakov v tisto smer. Bila je zenska, toda spoznal je ni. Lase si je potisnil nazaj in jih spel v cop, ter se, kakor da je kaksen brezskrben cudaski student, odpravil po poti proti njej.

[Hope]

Kar naenkrat pa se ji je iz ovinka približala postava. Zaradi moènega luninega soja si ga je lahko ogledala in zaèudeno se je nasmehnila, ko je zagledala, da nosi sonèna oèala. "Je lunina svetloba premoèna zate?" ga je vprašala, ko se ji je približal. "Ob tem èasu ni ravno veliko sprehajalcev" je dodala. "In še posebej ne na tem kraju." Zazdelo se ji je, da je mogoèe preveè vsiljiva, a ta trenutek je bila preprosto sreèna, da je spet tukaj, tako da se ni obremenjevala s tujci. Usedla se je na zid in ob tem ji je kapuca zdrsnila z obraza. Ni si je popravila, saj je bila preprièana, da ga je sreèala prviè. "Boš prisedel?" ga je vprašala po nekaj trenutkih in si ga medtem dobro ogledala. Blešèeèe bela srajca je privabljala njen pogled in zavedla se je, da ga opazuje preveè oèitno. Oèi je pomaknila k njegovemu obrazu ter zagledala lastni odsev v sonènih oèalih.

[Avis]

Avis je potisnil roke v zepe. "Nisem obozevalec mesecine," je rekel z glasom, visjim, kot ga je uporabljal ponavadi. Dekle mu je delovalo kar prevec znano. "Tudi sam sem bil preprican, da tu ni veliko sprehajalcev," je rekel, z neocitnim podtonom, "potem pa sem naletel nate. Ves morda koliko je ura?" se je pozanimal. Napol se je naslonil na zid in roke negalantno pustil v zepih. Pramen las, ki mu je padel na obraz, je s sunkom glave vrgel nazaj, potem pa se obrnil k njej. Ko je spregovorila, se je osredotocil na njene ustnice. Njen glas mu je jasno zarisal njeno podobo in nekoliko ga je pretresla. Te ustnice je nekoc poljubil. Kot da bi se hotel zascititi pred podobno razpoznavnostjo, je svoje ustnice nekoliko stisnil in v kotickih ukrivil navzgor. "Kako ti je ime?"

[Hope]

Prikimala je na njegovor vprašanje in pogledala na levo roko, kjer je imela uro "Petnajst èez eno," je rekla ter se zazrla v nebo. "Jaz jo pa naravnost obožujem. Daje ravno dovolj svetlobe, a te kljub temu zašèiti, èe se želiš skriti v sencah, ki jih meèe na zemljo. Pa še romantièna je" je na koncu dodala ter skomignila z rameni. "Èeprav zna biti romantika vèasih prav pogubna stvar." S kotièkom oèesa je zrla vanj in deloval ji je tako znano, da je imela skoraj nelagoden obèutek. "Se mogoèe poznava?" ga je konèno vprašala "Zadnje leto sem spoznala ogromno ljudi in èisto možno je, da sva se kje že sreèala. Ime mi je Hope," je odgovorila na njegovo vprašanje ter se mu nasmehnila. "Pa tvoje?"

[Avis]

"Romanticna?" je prhnil, "Romantika je za bedake in za tiste, ki imajo prevec casa." Eno roko je potegnil iz zepa ravno toliko, da si je dvignil ovratnik jakne. Nekoliko je pihalo in vedno bolj si je zelel, da ne bi nikdar pristopil k njej. Celo leto ni niti pomislil nanjo. Ko je takrat v Magic Boxu rekel, da do nje ne goji nobenih custev, je nekoliko pretiraval. Bila mu je vsec. Toda vedel je, da ni nobene moznosti, da bi jima uspelo speljati zvezo, pa naj bi se oba se toliko trudila. Roke je spet pospravil v zepe in zazehal. "Ime mi je Liam," se je zlagal gladko. "Hodim na UC Sunnydale. Si ti ze studentka? Ali si mogoce mladoletna?" je rekel, in se nekoliko nagnil proti njej, kakor da bi imel kaksne necastne namene.

[Hope]

"Romantika je za tiste, ki si upajo sanjati," je mirno dodala. "Brez skrbi, sem že veliko dekle," je rekla z nasmeškom ter prikimala. "Tudi jaz sem študentka." Noge so ji visele z zida in po nesreèi se ga je dotaknila s konico èevlja. Kar naenkrat so se v njeni glavi pojavili tisti spomini, pred katerimi je bežala celo leto. "Liam?" je vprašujoèe rekla. "Oèitno si se mi takrat zlagal o svojem imenu, Flann." Skoèila je iz zida in poèutila se je popolnoma nemoèno. "Mislim, da mi dolguješ razlago," je rekla mirno, èeprav so v njej vihrala skoraj vsa èustva. "Priznam, naredila sva napako, a še vedno ne vem, zakaj si me hotel ubiti." Dogodki lanskega leta so se ji v spomin zapisali kot nekaj najbolj groznega. Konèno je našla nekoga, ki ji je bil všeè, on pa jo je izkoristil in ji rekel, da mu ni pomenila niè. Stresla je z glavo, kot da bi se hotela otresti teh spominov ter prièakovala odgovor.

[Avis]

"Punca," je pocasi rekel Avis, izvlekel eno izmed rok iz zepa in si napol snel soncna ocala, "Mislim, da si me z nekom zamenjala." Njegove slepe oci so nalasc zrle nekam v temo ob njej. Vedel je, da ji je bil vcasih vsec samo zaradi tistih strasnih oci. Po tem, ko jo je hotel ustaviti, da ne bi urocila temnostrancev z urokom pozabe, jim je moral pohiteti na pomoc in na hitro se je je moral znebiti, toda ubiti je ni mogel, zato se ji je zlagal. Resnicno se mu ni ljubilo ukvarjati se z moralnostjo njegovih dejanj. S tem, da ji je pobegnil, je zacel bitko, po kateri je temna stran, kljub skelecim ranam, slavila zmago. "Moj oce me je vedno imenoval Liam." To je bilo res. Ime Flann ("Rdeci") si je namrec nadel sele potem, ko naj bi njegova starsa zgorela v plamenih. Brezbrizno, kakor da ga ne bi pravkar obtozila morilstva, si je popravil ocala in se spet naslonil na zid. "Umiri se, mala, ne vem, kaj si vzela, ampak ce imas se, se ti pridruzim..."

[Hope]

Snel je sonèna oèala in mravljinci so jo spreleteli po celem telesu. Ni mogla verjeti, a bil je slep. Ni videla tistih žareèih oèi, ki so jo spravljale ob pamet, vendar je kljub temu vedela, da se ni zmotila. Bil je on. Z roko se je nežno dotaknila njegovega obraza ter ga pobožala. Glas ji je zastal in v oèeh je imela solze. Pomilovala ga je kljub temu da je vedela, da je moènejši od nje. `Poglej do èesa te privede temna stran` si je rekla ter stopila korak nazaj. Vedela je, da ve kdo je ona in ona je prepoznala njega. `Potem pa igrajva tvojo igro` se je odloèila ter se trapasto nasmehnila "Oprosti Liam, prav imaš. Zamenjala sem te z nekom drugim. Dolgo je že, odkar sem ga videla in sploh ne vem, èe bi ga še prepoznala. Nekateri se paè spremenijo," je mimogrede rekla. "In kako dolgo si že v Sunnydalu?" ga je vprašala. "Ne zgledaš kot nekdo, ki bi imel korenine v tem majhnem mestecu."

[Avis]

Ustnice je privihal navzgor. Ni mu nasedla. Toda zaradi tega, ker je opazila, da je slep, je njena obramba nekoliko popustila. Ko se ga je dotaknila se je moral kar mocno brzdati, da ni trznil. "Ja, jaz sem nekoc poznal neko Hope. Ampak ona ni bila tako prijazna," je dodal z frajerskim nasmehom. "V Sunnydalu sem ze odkar se spomnim," je nadaljeval. "Ce si ze studentka, potem te nisem opazil, ker sem lani studiral v Los Angelesu." Roko je meckal v zepu in ko je tam nasel star racun iz trgovine, ga je zacaral v skatljico cigaret. Potegnil jo je ven in izvedel pravo malo predstavo, ko je jemal iz nje cigareto. Bil je vedno bolj prepricljiv v svoji vlogi skuliranega studenta. "Imas mogoce vzigalnik?" je rekel z nasmehom in ji s cigareto pomahal pred obrazom.

[Hope]

"Verjamem, da ni bila tako prijazna. Veš, niso vsa dekleta takšna kot sem jaz," je rekla s kanèkom sarkazma v glasu. "Sicer pa sem tudi jaz bila odsotna za eno leto, tako da ni èudno, da se še nisva sreèala. In katero smer študiraš?" je radovedno vprašala. Luno so zakrili oblaki in zapihal je mrzel veter. Kljub temu se je lahko sprostila in prièela je celo uživati v družbi znanega neznanca. Zopet se je usedla nazaj na zid in ko jo je vprašal, èe ima vžigalnik je z roko pobrskala po torbi, ki jo je imela zraven ter mu prižgala cigaret. "Kajenje škoduje zdravju," je poskušala reèi resno, a jo je premagal smeh. Ni ji zgledal kot nekdo, ki bi mu škodila takšna zemeljska razvada. "In kako dolgo si že slep? Ti moram priznati, da se znajdeš bolje kot pa kdorkoli drug, ki ima vid. In deluješ celo...hm..frajersko" je dodala z nasmehom.

[Avis]

"Vidim, da si nekaj posebnega, ja," ji je pritrdil in cigareto elegantno zavrtel med prsti. "Kajenje je pol zdravja. V minus," je bedasto pripomnil in se pretvarjal, da se je smejala njegovi sali, ne svoji. "Slep sem ze od rojstva! Frajarjenja pa so gotovo kriva ocala! Poglej," je rekel in se sklonil k njej, da se je bliznja svetilka zablescala v njihovem odsevu. Kar naenkrat pa jo je zgrabil, jo vrgel na tla in se znasel na njej. Cigareto je drzal le centimeter stran od njenega ocesa in se ji cudasko zasmejal. "Ni treba, da se ti smilim, ljubica. Morda sem slep, ampak to se ne pomeni, da sem nemocen." Cigareto je odmaknil in jo ugasnil na kamnitih tleh. Potem se je tiho zasmejal.

[Hope]

Zaèutila je njegov prijem, ki jo je vrgel na tla. Od preseneèenja je ostala brez sape in moèen udarec na tla jo je celo pretresel. Cigareto je držal je centimeter stran od njenih oèi in èutila je toploto, ki je sevala od ogorka. Srce ji je utripalo z moènimi udarci in za trenutek se ji je zazdelo, da bo predrlo prsni koš. Ko je videla, da je cigareto ugasnil na kamnitih tleh je globoko zadihala in cmok v njenem grlu je izginil. "Poslušaj srèek," je rekla polglasno. Nato ga je z nogami prevrnila ter ga potisnila od sebe, da je padel meter stran od nje. Hitro se je pobrala ter stopila do njega. "Nikoli nisem rekla, da se mi smiliš in nikakor ne zamenjaj prijaznosti s šibkostjo. Ti bi moral to vedeti," je še dodala. Njeno telo je bilo na preži, saj mu nikakor ni veè zaupala.

[Avis]

Smeh ga ni minil niti po tem, ko ga je Hope vrgla s sebe. Ze tako ni nameraval ostati na njej. Obcutek je bil prevec cuden. Tako pa je zdaj lezal na tleh na hrbtu in zrl v njeno postavo nad seboj. Roke je prekrizal na prsih in se ji nasmehnil, kakor da jo gleda iz lezalnika na Miamijski plazi. "Mocna punca si," jo je pohvalil. "Gotovo jes veliko spinace." Potem pa je pomeziknila in ze je stal tik pred njo. "Hope. Dobro ves, zakaj sem te poizkusal ubiti. Bila si na svetli strani, jaz sem bil na temni strani... naravna sovraznika." Glavo je naslonil nekoliko postrani in jo pobozal po licu. "Ce bi bila stvar drugacna, bi te vprasal, ce sva lahko prijatelja. Tako pa te bom vprasal ce ves, da bom izginil, ko bos naslednjic pomeziknila?"